-
1 despair
[di'speə] 1. verb(to lose hope (of): I despair of ever teaching my son anything.) obupavati2. noun1) (the state of having given up hope: He was filled with despair at the news.) obup2) ((with the) something which causes someone to despair: He is the despair of his mother.) razočaranje* * *I [dispʌ/ə]intransitive verb (of) obupavati, zgubiti upanjeII [dispʌ/ə]nounobup, brezupto be the despair of s.o. — spravljati koga v obupto drive s.o. into despair — spraviti, spravljati koga v obup
См. также в других словарях:
správljati — am nedov., stil. spravljájte; stil. spravljála (á) 1. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom navadno s prizadevanjem delati, da kdo ali kaj a) pride s kakega mesta, na kako mesto: spravljati zamašek iz steklenice; otroci so se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
peháti — ám [pǝh] nedov. (á ȃ) nav. ekspr. 1. s silo, z močnimi sunki spravljati kam: vsiljivce so pehali iz dvorane; brezobzirno so ga pehali vstran / pehati drva, les po drčah spravljati, spuščati / ženska je pehala pred seboj voziček potiskala, rinila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
